vpis na gimnazijo 2006

VPIS NA GIMNAZIJO 2006





Moj sin je letos zakljuиil olanje na devetletni osnovni oli v Ljubljani . olanje je elel nadaljevati na izbrani gimnaziji.Izkazalo pa se je, da so letonji kriteriji za vpis na gimnazijo po mojem osebnem mnenju in tudi po nekaterih objektivnih merilih, popolnoma zgreili svoj namen, e veи, pripeljali so do razmer, v katerih se celo odliиnjaki niso mogli vpisati na gimnazijo.





POGOJI ZA VPIS


V Ljubljani je bila omejitev vpisa na veиini od dvanajstih gimnazij. Ker je bilo o pogojih za vpis do danes e veliko napisanega, bi rad opozoril zgolj na nerazumno razmerje med tevilom toиk, ki jih je uиenec lahko pridobil iz osnovnoolskega izobraevanja (70 ali 82\%) in toиkami iz obolskih in izvenolskih dejavnosti (15 ali 18\% - prejnja leta 92\%:8\%) Za uspeen vpis na najbolj oblegane gimnazije je bila torej potrebna ob odliиnem spriиevalu e kombinacija prave mere pekulacije, katera gimnazija bo imela viji prag toиk za vpis, po monosti nagrada na kaknem olskem tekmovanju in potrdila o izvenolskih dejavnostih, teoretiиno in celo v praksi pa na nekaterih gimnazijah ni zadostovalo osnovnoolsko spriиevalo s samimi peticami.





STATISTIKA


V ljubljanski regiji je letos odstotek odliиnih uиencev devetega razreda 60\%, kar presega obiиajno povpreиje prejnjih let za slabih 15\%. Predvidevam, da je tak odstotek posledica pritiskov na uиence in uиitelje ob prehodu v gimnazijo, ki vzpodbujajo neobjektivnost ocenjevanja, saj ta ista generacija uиencev v osmem razredu tega odstotka odliиnosti e zdaleи ni dosegala.


Je pa bil letonji pritisk na gimnazije izjemen, saj se je v ljubljanski regiji prijavilo na gimnazije skoraj 500 otrok veи, kot je bilo prostih mest. Oиitno so merila zavajala in dajala lano upanje, da bo vpis v gimnazije enostavneji. Vendar ministrstvo kljub pravoиasnim in javnim opozorilom strokovne javnosti ni reagiralo.





EKSTERCI


Do letonjega leta so bili na gimnazijah z omejitvijo vpisa eno izmed meril za poenotenje ocenjevanja znanja na ravni cele Slovenije nacionalni preizkusi znanja ali t.i. eksterci. Te otroci kljub ministrovim volilnim obljubam e piejo, in jih bodo tudi naslednja leta, le nikakrnih posledic nimajo za vpis na gimnazijo. Temu primerna je bila tudi zavzetost uиencev za njihovo uspenost.


Z odpravo ekstercev, ki bi lahko bili eno od meril za vpis, se je ministrstvo odpovedalo primerljivosti in objektivneji oceni znanja na osnovnih olah. Je domneva, da so bili prav zaradi tega rezultati ekstercev v primerjavi s prejnjimi leti tako slabi, odstotek odliиnjakov pa tako visok, pravilna?





TEKMOVANJA


Zaradi novih meril so otroci sodelovali na mnogih tekmovanjih, ki jih je doloиilo ministrstvo, da bi tako nabrali toиko ali veи, ki bi jim omogoиila vpis na gimnazijo. Prav zanimivo bo sliati odgovor, иe so imeli vsi otroci v vseh olah v Sloveniji enake monosti za sodelovanje na tekmovanjih, ki so prinaala toиke za vpis.


Absurdnost teh tekmovanj pa so potencirale ole e s podelitvijo priznanj uиencem, ki so se jih udeleili. V Ljubljani so v industrializirani pripravi valet na Gospodarskem razstaviиu ravnatelji in ravnateljice delili priznanja, kot da so bila ta tekmovanja smisel osnovnoolskega olanja. Pred nami so stali otroci s celo petimi bronastimi priznanji, ki pa jim pri vpisu na gimnazijo niso prinesla praviloma nobenih toиk. Kaj veи kot bronasto priznanje ( kar je seveda lep uspeh), ob obilici tekmovanj, ki so se jih udeleili, paи niso mogli doseиi. O otrocih, ki so ostali praznih rok na ta veиer, ki je bil namenjen slovesu uиencev, uиiteljev in starev, seveda vodstva ol niso pomislila to so bili e drugorazredni uиenci, razliиni razlogi, zakaj niso dosegli veи kot so, v taknem sistemu sploh niso vani.





GIMNAZIJSKIH PET TOИK


Dodatnih 5 toиk, za katere ni nujno, da izhajajo iz dejavnosti programa osnovne ole, je lahko po njeni izbiri podelila gimnazija.Te so morale v rekordno kratkem иasu ob koncu lanskih poиitnic sestaviti svoje pravilnike in zapisati tiste dejavnosti, ki prinaajo toиke, zato ni иudno, da je prilo ob tem do nenavadnih, nestrokovnih in pomanjkljivih, po mojem mnenju celo protiustavnih naborov. Naj jih natejem le nekaj.


olanje na glasbeni oli (dve leti ali veи), ki je prineslo dodatno toиko ali veи, je vsekakor sporno: dostopno je samo izbranim. Vpis na glasbeno olo je omejen s tevilom prostih mest. Иe je nadarjenih otrok veи kot prostih mest, paи niso sprejeti, zato ostaja pred vrati ljubljanskih glasbenih ol vsako leto cela vrsta malиkov, ki bi eleli dobiti dodatno glasbeno izobrazbo. Povrhu vsega je olanje treba plaиati, kar seveda pomeni, da si nekateri socialno ibki иlani nae slovenske drube te dodatne izobrazbe preprosto ne morejo privoиiti. To postavlja seveda otroke v neenakopraven poloaj pri vpisu v nadaljnje olanje in je po mojem mnenju nedopustno, verjetno pa celo protiustavno. Seveda pod pogojem, da nam ustava zagotavlja enake monosti olanja ali pa je gimnazija e tista ola, ki bo naиeloma dostopna samo bogatim, odliиno osnovnoolsko znanje pa zanjo ni dovolj?


Da bi bil absurd e veиji, je bilo treba obiskovati glasbeno olo v zadnjem letu ali dveh osnovnoolskega olanja. V Ljubljani ni glasbene ole, ki bi sprejela na olanje veиine instrumentov otroka, starega dvanajst let, (razen za specifiиne instrumente, kjer je uиenje vezano na telesno pripravljenost za igranje na primer oboe). Dokazila o konиanem olanju v mlajih letih enostavno niso pomenila dodatne toиke. O otrocih, ki ivijo na podeelju in jim glasbene ole niso tako dostopne, pa verjetno tako nihиe ni razmiljal.


Dodatne toиke so prinaala prva mesta na dravnih tekmovanjih na umetnikih podroиjih, vendar so bila takna tekmovanja organizirana le za glasbo in balet. Otroci z literarnimi, likovnimi ali drugimi umetnikimi sposobnostmi te monosti preprosto niso imeli.


Lahko pa si oddal potrdilo o sodelovanju v gledaliki skupini, katerega verodostojnost ali celo kakovost gledalike skupine nihиe ni preverjal, a ti je prineslo toиko.


Ob tem pa je dodatne toиke ponekod prinaal drugi tuji jezik, vendar tu zgolj kot izbirni predmet v osnovni oli. S tem so se gimnazije razumljivo poskuale izogniti nepreverjenim potrdilom razliиnih jezikovnih ol, ki bi jih bilo mogoиe pridobiti tudi na koruptiven naиin. Spregledale pa so vse tiste uиence, ki jim raven znanja drugega tujega jezika v osnovni oli e zdavnaj ni dovolj, temveи za svoje jezikovno znanje potrebujejo drugaиno vrsto izobraevanja, pa tudi tiste, ki govorijo tuje jezike, ki jih osnovne ole v svojih uиnih programih sploh nimajo. Tako so ostali brez dodatnih toиk otroci dvojeziиnih starev z uradnimi potrdili tujih ministrstev za izobraevanje o znanju materinega jezika, pa na primer izjemno nadarjeni otroci, ki obvladujejo ne zgolj dva, temveи veи tujih jezikov.


Zgodb o nabiranju toиk je e veliko, od kasneje spremenjenih spriиeval do potrdil gasilskih drutev za humanitarno dejavnost.





DRUGI KROG VPISA


V drugem krogu vpisa v gimnazije je tak sistem toиkovanja pripeljal do absurdnosti, ko so bili dijaki razporejeni v gimnazije, v katero sicer sploh niso eleli, a so jo vpisali na rangirni list, da ne bi ostali na cesti. Vendar se je zdaj tevilo toиk, potrebnih za vpis, ponekod dvignilo za celih 14 ! In tako so nekateri odliиnjaki preprosto ostali brez vpisa v gimnazijski program. Po objavi v Dnevniku naj bi jih bilo 69. Ta podatek je zastraujoи!


In konec koncev sploh ne gre samo za odliиnjake, pametna drava bi izobraevanje v gimnaziji omogoиila tudi prav dobrim uиencem. O osebnih tragedijah, ki so posledica taknega vpisa, pa ne bomo nikoli zvedeli dovolj.


Zakon zahteva pri vsakem razpisu v gospodarstvu natanиno doloиene razpisne pogoje, po katerih lahko kandidati razberejo, ali s svojo izobrazbo ustrezajo tem pogojem ali ne. Za olstvo to oиitno ne velja. Nihиe izmed bodoиih dijakov v letonjem letu ni vedel, koliko toиk bo potreboval za vpis na eleno gimnazijo, e veи, tega niso vedele niti svetovalne slube na gimnazijah, niti strokovni delavci na ministrstvu.


A ker populacija uиencev in njihovih starev, ki so bili prisiljeni v absurdno in nepremiljeno vpisovanje v gimnazije, ni velika, bo ta epizoda v zgodovini slovenskih neumnosti ostala brez posledic.


In proti temu protestiram, e veи, zahtevam, da odgovorni za to odgovarjajo. Naj zaradi svoje nesposobnosti zapustijo delovna mesta tisti, ki so imeli monost odloиanja o takem vpisu .Naj odstopijo tisti иlani in иlanice Strokovnega sveta za splono izobraevanje, ki so ta merila izglasovali in jih predlagali ministru v sprejem! In kot prvi naj odstopi minister Zver, ki je za diskriminirajoиa merila najbolj odgovoren.


Ali kot je rekla pred dnevi biva ministrica za olstvo iz Danske, ko smo govorili o stanju pri vpisu na gimnazijo pri nas: Kako si lahko kot tako majhna drava s tako omejenim иlovekim potencialom to sploh privoиite? Se sploh zavedate, kam to pelje?


Se njenemu mnenju in moji zahtevi eli pridruiti e kdo? Dodajte svoj podpis na naslov: petitonononline.com/vpis na gimnazijo 2006





Boris Ostan


Gradaka 16


Ljubljana


boris.ostan@guest .arnes.si